Štefanovo snubljenje se je bilo tudi nekoliko ohladilo, odkar je spoznal, da ima Rozalka rada. Po eni strani se mu je to zamalo zdelo, po drugi se ga je pa tudi polotilo, ker ni bilo tekmeca blizu, čustvo varnosti, češ, enkrat bo dekle tako ali tako njegovo, kaj bi se še posebno trudil! Medtem ko so bili drugi vsi bolj slabe volje, je predstavljal on z Mihom veselo stran strmopeškega življenja, in medtem ko so drugi dejali, da je pust in hrapav kakor hrastova skorja, je zagovarjal svojega tovariša, da je dosti bolj zabaven in zgovoren ko in da zna gosti kakor malokdo.