Vračale so se telesne moči in v srcu se je naselila mirna vdanost. »Ali veš, Rozalka,« je dejal, ko je sedel prvič na pomladnem soncu pred hišo in je stala Rozalka pred njim žalostna s sklenjenimi rokami, »ali veš, kako grozna mi je bila prej misel, da bi kdaj zapustil te domače kraje? Zdaj sem se je privadil.