Kakor motovilo so mahale Štefanove noge v zraku, a rešiti se ni mogel, in, o nesreča pri tej priči vstopi Rozalka in zažene glasen smeh. pa je zaskelela rana, ko se je moral nasmehniti, in ukazal je Mihu, naj izpusti. »Vidiš, Rozalka,« se je začel zdaj sam smejati, »takole se nosiva po hiši.