Kaj takšnega ni pričakoval, in ni se mu bilo še primerilo kaj podobnega. Razmišljen in slabe volje je hodil nekaj časa semtertja, potem pa je odprl skrinjo, vzel debelo knjigo, jo zavezal v rdečo ruto in šel od doma. »Tele bukve vam nesem,« je dejal župniku, ki ga je srečal blizu vasi, »Če vam je še kaj do njih.«