Tu se je prijel za drevo, tam uprl na skalo in se zavihtel navkreber in kmalu je priplezal do Strme peči. A Sultan, ki ga je prvi zagledal in naznanil, ga ni pustil po nobeni ceni v hišo, in ko je pomeril s puško vanj, mu je pokazal zobe tako neprestrašeno, da je mož videl, da je bolje z lepo ga nagovoriti. A niti za lepo besedo se ni zmenil Sultan. »He, ali ni nikogar doma?« zavpije, in od hleva sem se prikaže; obstane in ostrmi, kakor bi bil kaj nadnaravnega ugledal.