in Rozalka pa tudi nista imela mnogo priložnosti govoriti med seboj; vedno je bila mati za hrbtom. Leto je minilo, odkar je bil prišel na Strmo peč, in zima se je zopet bližala svojemu koncu. », ali si ti snoči streljal?« vpraša nekega večera, ko je zopet sedel pri Pečarjevih in pomagal turščico robkati.