Rozalka pa jo je jokaje objela in prosila, naj ne bo huda, saj jo bo vedno poslušala. »Jaz te ne bom silila nikamor,« je dejala mati, »kakor si postelješ, tako boš ležala.«
Šimenovim pa je rekla, da je Rozalka še premlada in se še ne mara možiti; a čeprav sta se stara dva malo napeto držala, vendar ni odgnala nobena sila, da ne bi prišel zdaj pa zdaj v vas.