, v roke pa moliva, sem dejal, potlej pa hruševca na mizo; danes sem ga zaslužil!« Tako je pravil Ožbe in se odpravljal, ko se je bilo zmračilo. »Kadar sneg skopni, bomo pa Rozalko možili!« je pristavil, in mu je prižgal baklo iz smrekovega lesa, s ovitega in v smolo pomočenega, kakršne rabijo, če je treba ponoči kam dalje iti.