Materi ni povedala ničesar o tej skrivnosti, sama je nosila svojo žalost in spomin prejšnjih dni. A nerad si človek prizna, da nima nobenega upanja več, in po nekaterih mirnih dnevih so se oglašale Rozalki zopet stare priljubljene misli, in zopet je ugibala in ugibala. »Kaj bi se ti zgodilo,« je ogovorila zopet, »če bi se jim sam podal?«