V izbo prišedši pa je objela mater, in obe sta jokali, vsaka nad svojo nezgodo. Govorila pa je zopet z, malo, o vsakdanjih rečeh in prijazno; on pa se ni jezil, da mu je usoda tako naglo podrla zračne gradove. Bil je zopet miren, zakaj neprijetna skrivnost ni več težila njegovega srca.