Šimen je bil izbran za varuha in vestno je zastopal hišo pri vseh priložnostih; lastnica posestva pa je postala Rozalka. Zdaj se bo morala skoraj omožiti, je mislil Šimen in je bil preverjen. A žalost ob očetovi smrti je tako polnila njeno srce, da ni bilo prostora drugim mislim in čustvom.