je bil mrtev, in žalost se je naselila na Strmi peči. Šimenovi so prišli žalovat; pa je tiho opravljal svoje delo, potem je šel v gozd, se naslonil na drevo in se zajokal kakor otrok. Kdor je poznal poštenega moža, vsak ga je čislal, in kdor je slišal vest o njegovi smrti, je dejal: Škoda ga je!