Najnavadnejše reči so se jima zdele toliko važne, da si nista mogla nikdar vsega dopovedati. Da bi le zmeraj tako ostalo! je dejal sam pri sebi, in da bi službo katerikrat pustil, na to ni mislil nič več. Le kadar ga je Rozalka povprašala po njegovih starših in govori la o njuni zvezi, in kdaj da misli stopiti pred očeta, takrat mu je upadlo srce, da je umolknil.