Z vso ljubeznijo se je oklenila svojega brata, in tega so njene besede najbolj potolažile in pomirile. Če je šivala zraven njega in mu prigovarjala tako ljubo in tako zvesto, se je vzravnal pokonci, jo prijel za roko in dejal: », samo ti me imaš rada. Oče se jeze nad mano, da nisem za nič, mati me karajo, da sem tako otročji, in nimajo zame drugega kakor kamilic in bezgovega cvetja; samo ti me razumeš in mi govoriš prijazno, čeprav se jaz zmeraj zadiram nad teboj.