Tako je premišljevala deklica, in kar jo je najbolj poniževalo, to je bila zavest, da mu je ona šla takorekoč naproti in da je njena bila prva beseda. Kako mora biti pač njegovi ošabnosti po godu, da ga tako iščejo, da se mu tako ponujajo. Solze žalosti in potrtega ponosa so ji silile iz oči pri takih misli.