Na enem kraju griča stoji Rožančeva hiša, na drugem Premčeva, in od te drži pot zopet navzdol do zadnje hiše, do Šimenovega mlina, ki melje, kadar Bog hoče; zakaj potoček, ob katerem leži, je velik del leta komaj moker; kadar pa začne deževati, hoče pobrati mlinu vsa kolesa. Najslabša hiša je Premčeva, in zato jo je menda skril v gozd. Trideset let jo gospodar že zida, a ni še dodelana.