Težko ji je delo vsako govorjenje, in tako hudo si je želela miru, da sta in kmalu odrinila. Žalostna je bila, ko je videla, kako malo je ustregla prijateljici s svojim obiskom, a tolažila se je z mislijo, da bo jutri drugače. Toda bilo je ravno tako, in več dni zaporedoma se je držala rdečelična Rozalka tako čemerno in kislo kakor gorenjsko grozdje.