Druge hiše stoje, kakor bi jih bil nanesel veter: ta tu, ona tam, ne dve na eno stran obrnjeni, okrog cerkve in ob cesti, ki drži po mnogih klancih in ovinkih zdaj navkreber, zdaj navzdol, čez hrib do okrajnega oblastva dolinskega, na drugo plat pa ob potoku skoz sotesko do velike ceste. Dolinci so sicer tihi ljudje; a kadar mislijo, da imajo kaj vzroka za to, zašume tem bolj. In teh misli so bili menda ta dan, ko se začenja naša povest.