In res mu je prišlo toliko besedi na jezik, da se je sam sebi čudil. Dozdaj je bil teh misli, da se more zabavati pravzaprav le med moškimi in da ženska prijetno druščino le kazi; zdaj se mu je pa zazdelo, da je družba skoraj prijetnejša ko Premčevega. Tako po domače je govoril z njo kakor le kdaj s svojim prijateljem, in če je primerjal z Rozalko, se mu je zdela leta nekoliko prevesela in preživa, in mislil si je, da bi ne zasmehovala tako hudo revnega, ker je boljšega srca.