»Gospod župnik,« se izgovarja mož, »drugi hodijo pa v našo, in vi ste tako dobri, gotovo tudi za nas molite.«
»O, moji župljanje so sami preveč potrebni,« pravi župnik in odzdravi Šimenu in. V lepem jutru se vračajo naši znanci domov, in medtem ko so prej bolj tiho in molče korakali, je razvezal svetli dan jezik posebno Šimenu in njegovi ženi.