Pečarjevi so pa tudi skrbeli zanj, kakor da bi bil domač. Mati je takoj videla, da manjka perila, in bržje naročila, kar je bilo treba, in je poskrbel, da se mu je hitro izgotovila izgovorjena obleka, »da se fant ne bo sramoval«. Šentflorijanski cerkovnik, ki je obiskoval ob nedeljah Pečarjeve, je bil krojač in šival ljudem daleč po pogorju, in posebno so ga cenili za irhovino; nanj se je obrnil.