Tja pojdem, si reče; domačo vas zmerom lahko vidim, nesreča pa me nemara tam ne bo dosegla. Zadnjič prenoči doma, ne da bi razodel komu svoj sklep, in preden se dan zazna, vzame slovo od očetove hiše in mirne vasi, kjer je užil toliko veselja, prebil toliko žalosti. Ko dospé vrhu gore, si obriše pot s čela in se ozre nazaj.