Ali si videl, pri tleh? mi je bilo na jeziku; a premagal sem se in zaklical: sv., pomagaj! in je zopet vstal. Malo bolj je še postrani hodil, a kmalu je bil dober.« Tako pripoveduje Ožbe in potrkava na mala dva zvona, oh! tako ganljivo, da stopajo njemu samemu solze v oči.