Mudilo se mu je tako malo, da je celo daljšo pot ob gozdu ubral namesto navadne po polju. Dolgo se je bil mudil na očetovem domu in natanko je moral vse dopovedati o Rožančevi lakomnosti in o zvijači starega Premca, zakaj hitro se je bila raznesla ta vest po okolici. Mnogo smeha so zbudile Jurijeve besede, in sam se je tudi smejal, in čimdalje smešnejši se mu je videl ves dogodek, kajti ima človek mnogo boljši spomin za vesele ko za žalostne strani svojega življenja.