V hlevu sta bila ujela. K nesreči ni bila pristavljena lestev na svisli; hitro skoči na žleb, od žleba na gare in zgrabi z rokami rob, ki drži na hlev, in se skuša gori zavihteti; a kar se mu je prej tolikrat posrečilo, mu je zdaj nemogoče; zaman se trudi, moči mu od povedo, pred očmi se mu stemni in doli pade na tla, žandarja pa nanj in zvežeta ga brez upora. Zdaj pa mu streže mati, žalostna tako, da jo mora tolažiti sin.