je večkrat rekel, da tisti, ki njim pride v roke, zagotovo ne bo nikoli več skušal tajno prestopiti mejo; saj v srcu niso bili slabi, le vojska jim je, skoraj še otrokom, dala prevelika pooblastila. Kljub vse bolj zaostrenem političnem položaju pa je bilo ozračje v njihovi četi naravnost idealno; niso se delili po narodnostni pripadnosti in če je šlo za kako neumnost ali pa za kazen zaradi kake neumnosti, so znali potegniti skupaj kot eden. V žlebu so imeli skrito največkrat vodko ali pa rum, odvisno, koga so prijeli in so vse noči preveseljačili, saj ponoči častnikov ni bilo.