Drevo je s svojim mogočnim deblom raslo ravno med njim in soncem, da se je za kratek hip spomnil na junake španske državljanske vojne, ki na fotografijah z razprtimi srajcami provokativno zrejo v eksekutorje in se jim tako še tik pred smrtjo posmehujejo - eksekucijska četa je imela hrbet vedno obrnjen proti soncu, da jih bleščanje ne bi motilo. Spomnil se je igre, s katero se je kratkočasil še kot otrok; podržal je prst proti soncu in s tem ga je lahko zatemnil, prekril. Prav to je sedaj nekdo poskušal storiti njemu, nam, - stegniti roko in zatemniti njegovo življenje, naše življenje...