Vsak dan jim je kaj zmanjkalo, po desetih dneh so imeli le še tisto, kar so imeli na sebi; celo spali so potem kar oblečeni in v čevljih. V pogovorih so spet začeli omenjati pobeg, ko so jih, približno štirinajst dni po prvi aretaciji, odpeljali v Beograd, centralno vojašnico; le še pet ni zapustilo ali pobegnilo iz Srbije in je bilo kar malo nerodno, da bo domov prispel kot paket. Prvič ga je obšel rahel strah, kako ga bodo sprejeli doma, kjer so se borili.