V celici so se zanju vsi iskreno veselili in je kar naprej ponavljal nula‐nula‐noč, kolikor naj bi še štel do konca, do civilstva, zato je bilo njuno razočaranje toliko večje, ko so ju le premestili v drug zapor, kjer ju je prevzel ne preveč oster uslužbenec državne varnosti. Zaslišanja niti niso bila preveč težavna, sta pa od njega tedaj prvič slišala, da je zvezna vlada sklenila, da jugoslovansko armado lahko zapustijo vojaki slovenskega rodu. Nista verjela, dokler jima ni pokazal časopisa; je hlastno prebral članek, ko pa ga je skoraj orgazmičen izraz na obrazu izdal, mu je častnik iztrgal časopis iz rok in s pogledom preletel naslove.