Ker se ni odzval, si je četnik hrupno zaprl razporek, pljunil poleg njega in krohotajoč so odšli v noč. Podnevi se je naspal, proti večeru pa je s prijatelji dobil izhod v mesto; odločili so se, da obiščejo diskoteko, pa se je sam pri sebi odločil, da se v vojašnico ne vrne več; ampak o tem je molčal. Diskoteka je bila polna vojakov, razpuščene, neobrite in zaudarjajoče horde, bolje rečeno, in ko sta se s, prijateljem, v smrdljivih sanitarijah znašla v obroču razjarjenih in užaljenih civilistov, ki so se ohole in razpuščene vojske v skoraj mesecu dni naveličali, je vedel, da bo padalo.