Ležeč pod tovornjakom, ves premočen, se ni niti premaknil ali z besedico protestiral, ko je poleg njegove glave ošabno, privoščljivo uriniral rezervist z vsemi obeležji četnika, kajti poleg njega sta z malomarno držečimi puškami v rokah stala njegova režeča prijatelja in vedel je, da čakata na najmanjši povod. Ker se ni odzval, si je četnik hrupno zaprl razporek, pljunil poleg njega in krohotajoč so odšli v noč. Podnevi se je naspal, proti večeru pa je s prijatelji dobil izhod v mesto; odločili so se, da obiščejo diskoteko, pa se je sam pri sebi odločil, da se v vojašnico ne vrne več; ampak o tem je molčal.