Vodil je nekdo iz Šmarjeških Toplic, ki je imel ‘’ iz devetintridesetega leta! Zvečer so se ga spet tako nalili, da se je sedaj smilil samemu sebi in razmišljal, ali naj vzame avtomat in si preluknja glavo, a si je premislil, ker bi orožje zagotovo eksplodiralo in ga le pohabilo... Zaklel je, pljunil, si prižgal novo cigareto in vstal.