Njihov poveljnik je sicer za zasedo izbral idealno mesto, na pobočju, med drevjem, nad cesto, a vseeno; tanki so le tanki... Strelec z ročnim metalcem min je zadel čelni tank, ki se je, uničen, takoj zaustavil, kolona pa je vseeno hotela naprej; na vse strani so streljali kot ponoreli, vendar na srečo njihovih položajev niso odkrili, zato so lahko uničili še eno oklepno zverino. Ko se je streljanje malo umirilo, je poveljnik kolone odprl loputo na tankovski kupoli in pogledal ven, da bi dobil pregled nad dogajanjem, v istem hipu pa ga je že pritisnil ostrostrelec TO, ki je le čakal na primeren trenutek.