Še enkrat mu je bila sreča mila, raketa je tik pred hišo zaradi neznanega razloga napravila krepak zasuk po vzdolžni osi in švignila vmes; njen goreči rep je rahlo osmodil fasado desne hiše, potem pa jim je izginila spred oči. Glasno si je oddahnil; že uničenje oklepnika bi mu obležalo na vesti kot prežvečeni žvečilni v laseh, po nesreči ranjeni civilisti pa... »Eno krilce se ni sprostilo, zato se raketa ni vrtela okoli lastne osi in se ji je zmešalo...«