Nekaj dolgih trenutkov, ki so se vlekli kot leta, so se le nemo gledali in če bi pogledi lahko ubijali, bi bili Ridži in tovariši z naperjenimi avtomati že zdavnaj med pokojnimi. »Vso noč smo se plazili kot kače, da me boli vsaka zafukana mišica in imam gate od strahu prežgane,« je dejal tiho, preteče, ne da bi povesil puško, zroč mu naravnost v oči, »zdaj pa pridete vi, klovni, in nam solite pamet!« Glas se mu je še bolj stišal, skoraj šepetal je.