Punca mu je skuhala kavico, ki jo je z užitkom popil, potem pa se je spet vrnila k opravilu, pri katerem jo je zmotil; šepavec je brskal po arhivu nabornikov in ji glasno govoril imena, ona pa je tipkala pozive, Vardžu pa sproti razlagala, kaj se je v zadnjih dneh zgodilo. Okoli štirih zjutraj sta končala; šepavi je odšel domov, spat, ona pa je ostala in zapisovala njegova mnenja o častnikih jugovojske, ki jih je poznal - kdo je dober, kdo bi se predal in podobno... Okoli petih zjutraj sta končala, in ko je v nosnice ujel diskreten vonj, vonj po ženski, ki ga že toliko časa ni zaznal, je začel mrzlično razmišljati o najboljšem pristopu.