Ko se je ob enih zjutraj vrnil v spalnico, so že trdno spali. Počepnil je pri postelji prijatelja iz Beograda, ga pocuknil za uho in mu z roko zatisnil usta; lahko bi zavpil. Široko razprte oči, v temi so bleščale le beloočnice, so mu povedale, da se ni motil; prijatelj je bil na smrt prestrašen in si je vidno oddahnil, ko je v mraku spoznal njegov obraz.