V prostoru se je slišalo le hrupno tiktakanje stenske ure in njuno pihanje vročega napitka. Vstal je, se zahvalil, za kavo, seveda, na mizo položil šop ključev, jo poprosil, če jih lahko nese na Petrol, ko bodo prišli delavci, in ravno še za las ujel delavski vlak proti Novemu mestu. Ta je bil poln zaspanih delavcev in še bolj zaspanih otrok, ki so zrli vanj kot v heroja.