Tekli so naprej, ob cesti, ko je Mehmet opazil, da je izgubil ročno uro. Ni pomagalo, da sta ga prepričevala, naj jo pusti, da mu bosta v Sloveniji kupila drugo; želel je točno to, ki mu je podaril oče. Preklinjajoč sta ga spremljala nazaj do vrta; uro je v hipu našel, s fosforjem premazani kazalci so se bleščali v mesečini.