»Dobro jutro,« je pozdravil in si z uniforme očistil nevidno smet. Uniformo je nosil veliko pogosteje, kot bi bilo to potrebno, a mu tega v danem trenutku ni nihče očital. »Meni se ne zdi, da bi bilo kaj posebno dobro,« mu je narejeno odrezavo vrnil drugi, na enako visokem položaju, in na ustnicah prisotnih je za hipec zalebdel nasmešek, ki pa pri nikomer ni mogel skriti popolne izčrpanosti; temni kolobarji pod očmi in pomečkane obleke ali uniforme so jih preveč očitno izdajali...