S pestmi si je mencal od nespanja rdeče oči, da se mu je skoraj smilil, a vseeno niti za centimeter ni zaostajal za njim, ko je hitel v pisarno in ga je izpustil šele, ko je štabnemu častniku ukazal, da ga mora rekrutirati. Skakal je do stropa, potem pa izprosil vpis še za prijatelja, ki ga je rešilo le to, da je bil medicinski tehnik - te so jemali brez omejitev, kar mu je povedalo, da vse skupaj ne bo povsem nedolžno. Za hip se je zamislil, potem pa dobro novico stekel povedati tudi Križotu; smejala sta se, da celo v vojsko ne moreš priti brez zvez in poznanstev...