Vardžo je malo po dvanajsti legel, kajti bil je že trdno odločen, da bo nocoj zbežal, in si je moral nabrati moči; hotel je, kot ponavadi, razporediti stražo, da bi na stražarsko mesto, kjer naj bi pobegnil, nastavil svojega prijatelja, ki za njim ne bi streljal, a je to nalogo prevzel častnik. Njega je določil za dežurnega, torej je do polnoči lahko spal, si polnil baterije. Tako, kocka je padla; nocoj pobegnem, pa če bom moral tudi ubiti kakšnega od stražarjev...