Desetar je utrujal vodnika, ali ga lahko končno že aretira, toda ta je bil zmeden, neodločen, ni vedel, kako ukrepati. Zastavnik je na vratih zastal, provokativno, in se obrnil h kolegu: »Kako vodniče,?« V njegovem glasu je bilo čutiti posmeh; sam je bil urejen, čist, obrit in spočit, kot bi mu nekakšno breme padlo z ramen, vodnik pa je bil umazan, neobrit, utrujen, neprespan.