Vse to orožje na sebi je imel zaradi strahu, šminke in nekakšnega lažnega občutka varnosti. Stopal je prek dvorišča in s kotičkom očesa opazil ostrostrelca na strehi zgradbe nasproti njih, kako ga spremlja s puškino cevjo, vendar je zbral ves pogum in stopal od enega vojaka k drugemu. Moral bi jim dvigati moralo, a je tistim, s katerimi je bil dober prijatelj, predlagal, naj zbežijo, ostalim, ki bi ga lahko zatožili, pa je le kar se da črno risal položaj; kar ni bilo težko, saj se je iz Rožne doline še vedno slišalo občasno streljanje...