Podal je papir njim, sam je odšel po napisano. Ko se je vrnil in vzel list, da bi videl, kaj še potrebujejo slovenski vojaki, ki so se po spletu okoliščin znašli v nasprotnem taboru, bili več dni brez vode, tople hrane, počitka in čistega perila, jim je bil pripravljen izpolniti prav vsako, pa naj si bo še tako čudno željo. Stisnilo ga je pri srcu, ko je prebral eno samo željo, eno samo besedo: