April, maj in del junija so za, kljub neštetim opozarjajočim znakom postali najlepši meseci, kar jih je preživel v vojski. Bojna pripravljenost je ostajala, incidenti so si sledili drug za drugim, še nekajkrat so vpoklicali rezerviste, najbolj množično v petek, 10. maja, ko naj bi na čelu jugoslovanskega predsedstva zamenjal Srba. Šlo je za največjo mobilizacijo po letu 1956, ko so okupirali Madžarsko in pritisnili tudi na jugoslovanske meje, šlo pa je tudi za najbolj neorganiziran, zmeden in površen vpoklic, saj so se nesreče zaradi nediscipline, pomanjkanja kadra in pijanosti vrstile po vseh vojašnicah širom države.