Spomnil se je, da je bil še prejšnjo nedeljo na Ptuju na obisku pri sorodnikih, mamini sestri, zdaj pa mora umreti. Smrti se v tistem bežnem hipu niti najmanj ni bal, nenormalno se je zbal le za mamo; le kako bo živela brez njega, prvorojenca? Brezuspešno si je prizadeval pregnati spomine iz misli in obšla ga je otročja želja, da bi se lahko vrnil v normalni tok včerajšnjega življenja, ko še ni bilo vojne; preveč vsega se je nabralo v teh kratkih dneh, preveč za eno samo življenje...