Najprej je vse skupaj opazoval le s toliko zanimanja, kolikor je bilo potrebno, da pozornost odvrne drugam, potem pa ga je očitna norost povsem pritegnila, da je kar pozabil na rano in boj. Kakšnih dvesto metrov stran od zadnjega tovornjaka, cisterne z vodo, se je za hišo zbrala večja množica civilnih radovednežev, ki se jim niti ne bi čudil - vojna je pač nekaj, česar ne doživiš vsak dan! - če ne bi počeli, kar so. Opazoval jih je nekaj dolgih minut in nikakršnega dvoma ni bilo več - ljudje so za stavo tekali prek ulice.