Kabina, ki se še ni prevetrila, se je v hipu spet napolnila z belim dimom. V trepetajoči sekundi, ko ga je gledal v levi profil, si je zaželel, da bi ga ubil, potem pa je vse skupaj doživljal kot v počasnem posnetku na filmu: na častnikovih sencah so se ena za drugo in ena pod drugo skoraj istočasno pojavile tri kapljice nežno roza barve, kot da bi se potil in bi se mu na čelu pojavile potne srage, ali kot da bi na povoščen papir zlil vodo in bi se šele sčasoma prek njega uspele prebiti le tri kapljice, ki bi neodločno obvisele, pripete s podtlakom. Obrazov nista imela niti pol metra narazen in zastavnik se mu je smehljal, ko ga je zadelo.