Užaljeno je mahal z rokami, kot da bo veter, ki ga je s tem povzročal, odgnal rdečico in poskušal stišati hrup. »Ljudje božji, kaj bi pogrevali stare grehe, ko je novih dovolj.« »Predvsem tvojih, tudi novih,« se je zakrohotal nekdo in vsi so se ponovno držali za trebuhe; po silni napetosti, ki jo je povzročil preplah, so sprostitev potrebovali, čeprav so se nevarnosti še vedno zavedali, saj je smeh odsekano potihnil kakor se je tudi pojavil.